Omemba: Andrej Karoli

»Bi Jezus imel podkast?«

»Bil sem samouk in amater. Začel sem na elektroservisu na Mačkovi ulici v Ljubljani, kjer sem popravljal magnetofone in hi-fi opremo. Tam sem glasbenikom tudi popravljal mikrofonske kable in drugo opremo.«

»No, saj studio niti ni bil vrhunski, imel je pač solidno opremo za tiste čase. Bil pa je konkurenčen državnim studiem, ker sem imel 24-kanalno snemalno mizo. To je omogočalo več ustvarjalne svobode in več nasnemavanj.«

»Aco Razbornik, mož šegavega pogleda in še bolj iskrivih misli, se je snemalne tehnike učil pri mojstru Miru Bevcu v studiu Akademik.«

»Aco Razbornik je vedel, kaj je dober zvok. Vsakič in V nasmehu nekega dneva.«

»Jurij Souček, hvala ti za vse. Počivaj v miru, dragi prijatelj in sopotnik.«

»Oba sva, izgleda, optimista glede politike. 40 let si misliš, da bo bolje, potem greš v pokoj in misliš, da bo bolje, še zdaj mislim, da bo bolje.«

»Otrok v meni je žalosten. Jurij Souček, 1929–2024.«

»Jurij Souček je s svojim edinstvenim talentom in človeško toplino neponovljivo zaznamoval slovensko gledališče, televizijo in film. Hvaležni smo mu, ker je bilo naše otroštvo zaradi njega bolj pravljično, česar ne bomo nikoli pozabili.«

»Velika hvala za polepšano otroštvo, polno iskrivih vlog v gledališču, filmu, radiu, predvsem pa vsebine, namenjene otrokom. Sled, ki ste jo zapustili, je globoka, iskrena in predvsem polna neštetih vrlin.«

»Eden. Edini in večni. Glas otroštva naših otrok. Hvala, gospod Souček. Za vse. Počivajte v miru.«

»Poklanjam se spominu na gospoda Jurija Součka, vsestranskega umetnika, čigar glas je s posebno žlahtnostjo generacije otrok in mladostnikov vodil na brezmejna pota risanih junakov.«

»Generacija 1953 zna napisati artikulirano SMS-sporočilo in se zgroženo čudi ministru za šolstvo, ki uvaja dodatno digitalizacijo današnjim generacijam, ki namesto v oči gledajo samo še v telefone.«

»Zdaj pa poslušaj, pubec! Ko dobiš prvo plačo, obvezno kupi kitaro. Potrebujemo kitaro. Le tako bomo pravi ansambel.«

»Lepo se imej in pazi nase.«

»Miha, radi te mamo. Tudi pogrešamo te že. Se srečamo. Kmalu.«

»Val 202 imam rad. Sploh ljudi tam. Sem pa malo sit. Sebe in sistema. Zato sem dal odpoved. Vsaj za kako leto.«

»Naše sodelovanje je bilo dolgotrajno, izjemno plodovito, polno presežkov, odmevno, predvsem pa v zadovoljstvo številnim poslušalcem.«

»Miha je unikaten in kot Miha nenadomestljiv. Na srečo pa izvirnih, pronicljivih in radijsko prepričljivih voditeljic in voditeljev na Valu 202 ni malo.«

»Izolacija, samoobsodba na studio, računalnik, pisarno, je pogubna za novinarstvo in za nas kot radio.«

»Naši predhodniki na Valu 202 so se pravočasno zavedali, kako pomembna prepoznavna znamka je.«

»To pa si naredil narobe.«

»To, kar je počelo, je bilo norčevanje iz televizije, občinstva in Slovenije.«

»Tu smo, ker želimo ustaviti agresijo, tu smo, ker želimo svobodo govora, tu smo, ker se zavzemamo za kulturo dialoga.«

»Pritiski so vsakodnevni, ampak mi ne bomo tiho, nas je vsak dan več.«

»Vodstvo je z nesmiselnim manevrom enega v. d.-ja uredništva zamenjalo z drugim v. d.-jem.«

»Gledanost je po ukinjanju paradnih oddaj katastrofalno padla.«

»Vse odtlej ga ni nadomestilo nič, še dnevno informativne oddaje so skrajšali.«

»Solidarnost je še najmanj, kar lahko storim.«

»Dovolj je, dovolj je bilo.«